DOMAČA SUŠENA ZAČINJENA GOVEDINA

Sprejemam
Zaradi niske vsebnosti maščob in visoke vsebnosti beljakovin v sušeni začinjeni govedini ( beef jerky ), jo redno uporabljajo profesionalni vojaki, profesionalni športniki ter vsi, ki po napornem treningu ali delu potrebujejo nove moči
Naš BEEF JERKY je dobitnik bronastega priznanja za kakovost AGRA 2017,2018,2019 in 2020.
Ni skrivnost, da imamo radi sušeno meso in želimo vedeti vse o okusnem sušenem mesu. Obstaja veliko zgodovinskih dokazov, da so ljudje po vsem svetu uživali to okusno in zdravo hrano že zelo dolgo časa. Prebrskali smo po vseh skritih kotičkih svet in po temnih straneh zgodovine, da vam lahko predstavimo zgodovino BEEF JERKY-a. Sušenje mesa je že dolgo priljubljen način za ohranitev in uživanje hrano. Skoraj vsako meso se lahko posuši.
Eden od najstarejših dokazov o sušenju mesa je bil najden v Egiptu. Pred tisoči leti so stari Egipčani sušili meso v ogromnih količinah, verjetno s polaganje trakov iz mesa na sonce. Arheologi so to odkrili, ko so našli posušeno meso konzervirano v grobnicah. Meso v posušeni obliki ni razpadal in niso ga napadali insekti in bi zaradi tega bilo obstojno dlje časa - še posebej v grobnici.
Beseda "JERKY" izvira iz jezika Quechua staroselcev v Južni Ameriki. Inkovski imperij je izdeloval "ch"arki" vse od leta 1550. "Ch"arki", kar pomeni "posušeno meso" je bil proizvod iz območja Andov.
Ch"arki je bil narejen iz vseh vrst razrezanega in izkoščičenega mesa, vendar so največkrat uporabljali meso Alpake in Lame, ki so avtohtone vrste v regiji in so jih v tem času že udomačili. Ch"arki je bil v
skupni rabi s španskimi osvajalci na tem območju. Španci so bili impresionirani s ch"arki-jem in sčasoma so ga prinesli nazaj v zahodno Evropo.
Staroselci severne Amerike so izdelovali »jerky« variacijo imenovano "pemmican". Posušeno meso, maščobe in suhe jagode so zdrobili in zmešali v "pemmican", ki je bil zelo iskan. Pemmican je bil zelo priljubljen med raziskovalci, pionirji in zgodnji naseljenci zaradi dolgega roka uporabe in lahke prenosljivosti. Pemmican izhaja iz beseda Cree, ki prihaja iz maščob/masti in ta jerky-ju podobno živilo je postalo predmet trgovanja mnogih staroselskih ameriških plemen.
Pemmican je bil narejen iz mesa, ki je bil na voljo ameriškim staroselcem, to je bilo običajno meso bizona, jelena, srne in losa. Zgodnji izdelovalci pemmicana so uporabljali brusnice in Saskatoon jagode. Druge jagode, kot so borovnice in češnje, so bili uporabljene le v svečane namene, kot je recimo poroka. Proces izdelave pemmican razlikuje od drugih vrst jerkya. Meso je bilo razrezano na tanke rezine nato posušeno bodisi na vročem soncu ali ob počasnem gorenju ognja, dokler meso ni bilo suho in krhko. Potem so suhe kose mesa drobili s kamenjem, dokler niso dobili zelo majhne koščke ali celo prah mesa. Potem so drobljeno meso zmešali s stopljeno maščobo. Suho sadje so prav tako drobili s kamenjem ter ga dodali mešanici mesa in maščobe. Rezultat je bil pemmican, ki je imel veliko kalorij in maščob. Obstajali so trije zabeleženi načini kozumacije pemmicana. Prvi, in najpreprostejši, je bil, da ste ga konzumirali takega kot je. Drugič, pripravljen je lahko bil v obari, kjer so ga zmešali v vodi skupaj z moko, divjo čebulo in krompirjem. Taka obara se je imenovala "rubaboo".
Tretji način, ki ga je videl lovci na Great Plains, je bil ocvrt pemmican pripravljen sam ali s krompirjem in čebulo. To so imenovali "rechaud".
Coppiette" je italijanska različica jerkya. To so bile suhe mesne paličice, ki so jih izdelovali iz mesa konj ali oslov in so jih uporabljali predvsem revni kmetje. Meso iz stegna so narezali na trakove in počasi dimljeno dokler se ni posušilo in zmehčalo. Uporabljali pa so tudi kozje in ovčje meso. Coppiette prihaja iz Castelli Romani, ali rimski gradovi, ki je bilo območje majhnih mest v jugovzhodu antičnega Rima. Meso je bilo začinjeno s soljo, kormoračem in kosmiči rdečega popra, ki so dali okus tem suhim mesnim palčkam. Mesne palčke so bile vezane v parih po katerih je "copiette" dobi svoje ime "mali pari". Običajno se je sušil pred ognjiščih ali kaminih 60 dni. Iz tega razloga, je bila običajno delan v zimskih mesecih.
Etiopijci imajo že dolgo zgodovino izdelovanja jerky, ki so ga imenovali "Quanta". Mesni trakovi so bili začinjeni s soljo, črnim poprom in tradicionalnim etiopskim začimbami berbere ali awaze (čili mix). Berbere je začimba mešanica, ki vključuje čili paprike, česen, ingver, bazilika in Fenugreek (grško seno). To je priljubljena začimbna mešanica v kuhinj Etiopije in Eritreja. Druga oblika jerkya, ki jo najdemo v zahodni Afriki se imenuje "Kilishi". Šteje se poslastica v Hausa Land, regija v Nigeriji in Niger z nekaj prebivalstva v Kamerunu, Slonokoščeni obali, Čad, Togo, Gana, Sudan, Gabon in Senegal. Kilishi je pogosto beef jerky iz govejega mesa, vendar pa so lahko uporabili tudi ovce in koze. Vsak ud se je izkoščičil in nato se je vsaka mišica narezala na tanke, lističem podobne koščke. Lističi mesa so dani, da se posušijo na soncu, nato so jih potopili v omako od arašidov, vode, čebulo in začimb. Nato se lističe pustili, da so se posušili in nato so jih spekli na žični mrežici. Tako konzervirani Kilishi se lahko hranijo več mesecev.
Zgodovina BEEF JERKYa ima korenine tudi v Južni Afriki. "Biltong" je v nizozemščini sestavljena iz "bil", kar pomeni zadnjica in "Tong", ki pomeni jezik ali trak. Domorodni Južnoafričani, kot so Khoikhoi so imeli proces shranjevanja mesa tako, da so ga narezali na trakove ter posolili in pustili viseti do suhega. Za večji del prebivalstva v regiji je bilo sušene mesa bistvenega pomena za preživetje. Evropski raziskovalci so poskušali vzrediti črede živine, vendar je trajalo leta. Potrebovali so konzervirano meso prej in so tako sestavili izraz biltong. Zgodovina krivi Voortrekkerse, skupino nizozemskih pionirjev, za širjenje priljubljenosti biltong na severu v 1800 letu. Biltong je bil narejen z obešanjem mesa na zraku za obdobje približno dva tedna, sicer pa je bil znan tudi kot štirinajst dnevnik. Ljudje so biltong pripravljali v hladnih zimskih mesecih, ko je mraz pomagal pri zaviranju razvoja bakterij. Tradicionalno so biltong marinirali v kisu nekaj ur, nato pa so marinado zavrgli, meso pa začinili s soljo in začimbami. Začimbna mešanica je sestavljena iz kamene soli, praženega koriandra, črnega popra in rjavega sladkorja. Kis je velik ubijalec bakterij, medtem ko imajo začimbe vse proti mikrobne lastnosti.
Kitajska zgodovinska oblika jerkya se imenuje bakkwa, in je slano sušeno meso običajno narejen iz svinjine. Tehnika sušena je izpeljana iz starodavne Kitajske tehnike za konzerviranje mesa ter se šteje za delikatesno. Za bakkwa je meso narezano tanko, marinirano in posušeno na zraku, preden se ga kuha nad vročo ploščo.
Za normalno delovanje telesa je potreben ustrezen prehranski vnos kakovostnih beljakovin. Beljakovine naj predstavljajo med 10 in 15 % dnevnega energijskega vnosa. Odrasel človek dnevno potrebuje 0,8 g beljakovin na kilogram telesne mase. Beljakovine so sestavljene iz različnih aminokislin, od katerih je 9 esencialnih za odrasle in 11 za otroke. Najdemo jih v mnogih živilih živalskega in rastlinskega izvora. Živila živalskega izvora so vir zelo kakovostnih beljakovin, vendar moramo biti pri njihovem uživanju pozorni, da ne zaužijemo preveč (nasičenih) maščob. Tudi živila rastlinskega izvora so lahko dober vir beljakovin, vendar je njihova aminokislinska sestava manj optimalna. S pestro in uravnoteženo prehrano je mogoče zaužiti dovolj skupnih beljakovin kot tudi esencialnih aminokislin.
Brezplačna dostava pri naročilu nad 60.00 €
Sprejemam